RAČUNOVODSTVO

Nudimo vam računovodstvo po meri: klasično računovodstvo, e-računovodstvo, brezpapirno računovodstvo ali kombinacijo vsega – nabor je širok, izbira pa vaša.

E-POSLOVANJE

Poslujte na moderen način. Vse informacije so vam dostopne kadarkoli in kjerkoli - lahko tudi preko pametnega telefona ali tablice. Vse, kar potrebujete, je internetna povezava.

E-PISARNA

Potni nalogi, izstavljanje predračunov in računov, naročilnice, elektronski arhiv vaših dokumentov ter vse ostalo, kar potrebujete za poslovanje, imate vedno s seboj.

ZADNJE NOVICE

V novo leto v novi podobi!06-Dec-2011

Pozdravljeni! Veseli nas, da vam končno lahko pokažemo našo novo spletno stran, ki smo ..

Spremembe Zakona in Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost03-Jan-2011

S 1.1.2011 so stopile v veljavo spremembe Zakona o DDV in Pravilnika o izvajanju zakona o DDV, ki j..

Letni dopust

Novo leto je tu, z njim pa novo število dni dopusta, ki vas vabijo, da jih preživite na kar najbolj zabaven in zanimiv način.

Ob novem letu mora delodajalec najkasneje do 31. marca izdati odločbe o dopustu, kjer zaposlene pisno obvesti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, pri čemer mora upoštevati zakonske določbe:
- predpisano trajanje letnega dopusta,
- dodatni leti dopust,
- pridobitev pravice do letnega dopusta,
- pravica do sorazmernega dela dopusta.

Vsi poznamo tudi lanske dopuste – ne pozabite, da jih je treba izkoristiti do konca prve polovice leta.

Sicer pa letni dopust ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), kjer je določeno minimalno število dni, ki delavcu pripadajo, daljše trajanje letnega dopusta pa lahko določa tudi kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi.

Trajanje letnega dopusta

Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od tega, kakšna je razporeditev delovnih dni v tednu za posameznega delavca. To pomeni, da ima delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, minimalni dopust v trajanju 20 delovnih dni. Za delavca, ki dela šest dni v tednu, minimalno število dni dopusta znaša 24 delovnih dni.

Dodatni trije dnevi pripadajo starejšemu delavcu, invalidu, delavcu z najmanj 60% telesno okvaro ter delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo. Še dodatni dan letnega dopusta pripada delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Pridobitev pravice do letnega dopusta

Delavec pridobi pravico do celotnega dopusta po poteku časa nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega (161. člen). Določbo 161. člena ZDR moramo razumeti tako, da ko delavec enkrat izpolni pogoj, pridobi na začetku vsakega koledarskega leta pravico do celotnega letnega dopusta pri istem delodajalcu.

Delavec ima pravico tudi do izrabe sorazmernega dela dopusta po 1/12 celotnega dopusta za vsak mesec dela v koledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta. Če delavec med letom menja službo, sta mu novi in stari delodajalec dolžna zagotoviti izrabo vsak sorazmernega dela dopusta.

Izraba letnega dopusta

Praviloma je letni dopust mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Obveznost oziroma dolžnost delodajalca je, da delavcu zagotovi izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. V primeru, da delavec v tekočem koledarskem letu zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni izrabil letnega dopusta, ga ima pravico izrabiti v celoti do 30. junija naslednjega leta. Ta pravica je odvisna od izpolnitve pogoja, da je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil dopust odmerjen, delal vsaj šest mesecev.

Pravica do letnega dopusta in regres

Delodajalec je delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, dolžan izplačati regres za letni dopust, in sicer najmanj v višini minimalne plače oziroma v skladu z določbo po kolektivni pogodbi. Izplačati ga mora najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Letni dopust in regres sta nerazdružljivo povezana. S pridobitvijo pravice do celotnega dopusta delavec pridobi tudi pravico do celotnega regresa. V primeru, da delavec v koledarskem letu pridobi pravico do sorazmernega dela dopusta, ker je pri delodajalcu zaposlen le nekaj mesecev, mu pripada tudi sorazmerni del regresa. Delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ta določba ne velja v primeru, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. V teh primerih ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Da ne pozabimo!

Odpoved pravici do letnega dopusta je neveljavna! To pomeni, da se delavec ne more in ne sme odpovedati ne pravici do letnega dopusta ne regresu. Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o odškodnini za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

 

Vas zanima še kaj? Pokličite računovodski servis Vrednost in z veseljem bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja!

Vpišite se na e-novice